22. maj–17. junij 2023

svetlobna instalacija Pod Trančo

Helena Tahir kot predstavnica mlajše generacije umetnic in umetnikov raziskuje nove formalne in vsebinske možnosti grafičnih in slikarskih tehnik. Njena končna dela, ki temeljijo na preizpraševanju in eksperimentiranju s tradicionalnimi in klasičnimi umetniškimi tehnikami so izjemno sodobna in aktualna. 

Preko grafične instalacije Vmesna stanja na Svetlobni gverili predstavljam umetnico, ki je zavezana 2-d podobam, kot so grafika, risba in slikarstvo – vse skupaj pa vedno znova postavlja v galerijski ali javni prostor, tako da fascinira s postavitvitvijo in sporočilnostjo.

Če poenostavljeno umetniškim delom Helene Tahir rečemo kar slike (čeprav gre za zelo raznovrstne tehnike) je zanimivo to, da jih umetica ne nujno obeša na steno, ampak jih na različne načine umesti v prostor. Uporabi bodisi tla, galerijske kote ali pa jih enostavno obesi iz stropa. Na Svetlobni gverili je predstavila niz grafik in z njimi “zgradila” kompozicijo, ki spominja na mural. Helena Tahir je umetnica, ki 2-D razume več-dimenzionalno in ki prostor vidi kot živo strukturo, kot še eno “materialnost”, ki jo aktivno vključi v svoje delo. Navidezno še tako minimalistična gesta močno spremeni gledalkino percepcijo prostora, posredno pa tudi časa, saj medtem ko ukrivimo prostor, ukrivljamo tudi čas. Oboje skupaj namreč tvori prožno opno prostor-čas.

Helena Tahir: Imaginaries of Elsewhere, 2022, copyright Gallery Ravnikar & Helena Tahir

Ozrimo se še na vsebinsko sporočilnost 2-D umetnosti Helene Tahir. Tehnika, ki se je poslužuje je plastenje podob. V vsaki “sliki” je natančno združenih več motivov, ni tega kar je v ospredju ali v ozadju in likovna perspektiva jasna. Torej slike niso ploske, imajo globino in pogled v notranjost, a še vedno vsi motivi na sliki ostajajo v ospredju. To umetnica doseže bodisi z enotnim barvnim spektrom (modre slike, sive risbe s svinčnikom, ipd.), v primeru Vmesnih stanj pa z osvetljevanjem cikla grafik -> murala uporabi RGB svetlobo, ki na podobah povzroči neposredno spremembo: kdaj, kako in kaj se znajde v ospredju. Pri Heleni Tahir fascinira tudi to, da pravzaprav realno in materialno, ki nas obrkroža ni samo to kar vidimo v nekem trenutku. Vsa sedanjost je namreč obenem tudi preteklost in prihodnost in zato je sedanjost ukrivljena tako ali drugače, odvisno od tega kdaj gledamo in kdo gleda. Nikoli nihče ne vidi vsega popolnoma enako. Vsakič ko bomo gledali grafiko, sliko ali kolaže Helene Tahir jih bomo videle drugače. Odvisno od časa, prostora in pogleda je, kateri motiv na sliki bo tokrat stopil v ospredje.

Torej tako kot pri veličastni sliki Mona Lise, kjer se je enako številko ekspertov ukvarjalo tako z mistično figuro ženske v prvem planu, kot s sfumato ozadjem, nam tudi pri Heleninih delih pogled kroži po vsej sliki. Umetnica vrsti različne podobe, od otroških portretov do nekih apokaliptičnih arhitektur in čeprav motivi prihajajo iz njenega osebnega življenja, se zdi kot da izseke iz situacij na njenih slikah najdemo povsod po svetu. Prav tako imajo njene slike močan emocionalni naboj, ene so sicer subtilne, druge bolj kričeče in zahtevne, a zagotavljam vam, da vas nobeno Helenino delo, če vam je vsaj malo všeč to, da se vam pogled ustavi na sliki, ne bo pustilo ravnodušne.

Nenazadnje je Helenin svet kvantni svet, kjer ni ločnice med polnim in praznim prostorom in kjer pogled in gledalka določata, kako in kaj bosta pravzaprav videla v tem kar gledata. Prav to izraža aktualnost njenega dela: od nas je odvisno kaj bomo videli, gledali in kako bomo sodili podobe medijev, ki nas obkrožajo, tako od masovnih, kot do partikularnih. Helenina slika ni samo kolažiran in sekvencioniran pogled na svet, ampak je sodobno razumevanje realnosti in vesolja, katerega del smo vsi in vse.

Instalacijo tvori niz večbarvnih digitalnih grafik, ki so v prostoru izobešene po plasteh in so izmenično osvetljene z RGB-svetlobo. Ta z barvnimi plastmi v prikazanih motivih reagira na način, da jih dodatno poudari, spremeni ali celo izniči. Tako se statične in celovite podobe v temi razdrobijo na žareče fragmente, ki s svetlobo ritmično utripajo in na trenutke vzbujajo občutek gibanja. Grafike na tekstilu temeljijo na risbah, ki jih je umetnica predhodno digitalizirala in skolažirala v gostobesedne in vizualno nasičene pripovedi. Njihova vsebina temelji na avtoričinih izkušnjah multikulturnosti ter življenja v diaspori. Motivom, ki jih je črpala iz različnih arhivov in družinskega albuma, je s pomočjo kolažiranja in mešanja odvzela prvotne kontekstualne sledi in jih preoblikovala v domišljijske prizore, v katerih se nedoločljive in hkrati znane podobe impulzivno sestavljajo v nove časovne in prostorske razsežnosti.

Svetlobna gverila

Fotografija zgoraj: Helena Tahir, Vmesna stanja, 2023, copyright Svetlobna gverila & Helena Tahir